Hiša poguma

Posebnost mojega dela je, da lahko pomagam sočasno pri zdravstvenem in psihoterapevtskem nudenju skrbi, ko zbolite in ste v stiski.

Preberi več “Pomoč in upanje”

Ko zboli posameznik, zboli celotna družina. Včasih zboli ali se poškoduje telo in ga zdrava duša in um povabita nazaj v zdravje. Včasih zbolita duša in srce in je trpljenje tisto, ki pusti odtise na telesu.

Preberi več “Psihoterapija – Logoterapija”

Valovanje med zdravjem, boleznijo in celjenjem preidemo večkrat v svojem bivanju. Včasih smo zdravi kot dren, včasih nas zatrese tako, da dalj časa ne dosežemo ponovnega ravnovesja. Bolezen in bolečine nas opomnijo na del telesa, ki je postajal čedalje bolj ranljiv in se ga nismo zavedali. Bolezen prebudi v nas nepričakovano moč, nekaj, kar se bori, da bi premagalo ovire in zaživelo celovito. Omogoči, da odpremo srce in sprejmemo pomoč drugih ter dopustimo, da pride v naše življenje nekaj blagega, milega. Celjenje poteka vse dotlej, da se prebijemo skozi žalost in izgube ter se povežemo s tistim kotičkom v sebi, kjer smo skladni in celi.

Preberi več “Zdravje – bolezen – celjenje”

Darila otroštva – samopreseganje

Na sneženo počitniško jutro je zunaj brila močna burja, okna so žvenketala, zavijalo je okrog vogalov. Skupaj s sestro sva čakali v topli postelji. Starša sta bila že zgodaj v službi. Šepetali sva in se pogovarjali o zavijanju burje, šumenju dreves in po zvoku ugibali, kaj se je zakotalilo, kaj je odpihnilo ali padlo dol z balkona. Skrbelo naju je za psička, vendar se je običajno stisnil v uto in se zakopal v svojo odejo.

Več

Darila otroštva – smisel postane viden čez čas

Marija je bila rojena doma pri Mihcovih kot tretja od šestih otrok, eden je umrl kot dojenček za otroško boleznijo za ‘hrastom’. Bilo je pozimi, takrat, ko je še zapadlo veliko snega. Porodnica je ostala doma, otroka pa je botra odnesla h krstu. Večkrat je pripovedovala o svojem imenu, zaradi katerega je bila nesrečna. Menila je, da če bi se drugače imenovala, ne bi toliko trpela. Ko so jo nesli h krstu, so ji želeli dati ime Barbara – na dan svetnice, ko je bila rojena, pa se je župnik Janez Kalan hudo razjezil, da to pa ne, ker ni krščansko ime. Izbral ji je ime Marija. Ko so dojenčico prinesli domov, jo je njena mama stisnila k sebi in poklicala – Barbara. Bila pa je Marija. Klicali so jo Mica, kar je doživljala kot zmerljivko. Vedno je prosila, naj jo kličejo Marija. Ko je to pripovedovala, je bridko jokala in bila globoko žalostna. V kraju je na pokopališču cerkev imenovana sv. Barbara, v središču pa župnijska in farna cerkev Marije Vnebovzete.

Več

Darila otroštva – kava v rdečem lončku

Blaga, mila, …malo bolj sladka, vendar sladkobe nisi začutil takoj, ko si jo srknil, …malo potem. Ko sem pogledala v lonček z vrha navzdol, je bila temna, rjavo črna. Vendar, ko jo je prelivala, v skodelico, je bila skozi svetlobo svetla, vodena in potem v skodelici ponovno rjavo črna. In sladka. »Kofetku stare mame«, je rekla mama. »Tega lahko malo popiješ tudi ti,« in nama ga je nalila v majhni rdeči skodelici. Res čisto malo, komaj toliko, da je pokrilo dno.

Več

Moč trpljenja v kaplje Življenja – korenčki na rjuhicah

Z ležišča se je slišalo trpeče postokavanje. Prepletalo se je z ritmičnimi zvoki beleženja naprav za utripe, vdihe. Tišina je bila glasna in nemoč silna, nasilna. Mlada mati je tiho sedela ob dečku. Če je iztegnila svojo dlan, je segala od njegovega temena do medenice. Že neštetokrat je vse zaobjela s pogledi, da bi si ga v celoti in povsem zapomnila…

Več

Domov

Ne sprašujmo se, kaj naj še pričakujem od življenja, ampak, kaj življenje pričakuje od mene (Viktor E. Frankl).

mag. Klaudia Urbančič, prof.zdr.vzg.

visokošolska učiteljica,
certificirana psihoterapevtka, logoterapevtka;
terapevtka medicinske hipnoze, Bownova terapevtka,
certif. praktik TRE za vodenje skupin in posameznikov

Preberi več “O meni”